We’ve updated our Terms of Use to reflect our new entity name and address. You can review the changes here.
We’ve updated our Terms of Use. You can review the changes here.

Vstopanje

by Luka Gluvić

/
1.
Vstopanje 03:13
VSTOPANJE Kot da bi vrisal znak na kožo, ki je ni, je zaskelel pogled, ki v večnost zaiskri. Zazibala se je, stopila je v krog, ki sem zarisal ga kot ščit pred parom nog. O, ne, ne, jaz nikoli ne zardim, le kdaj pa kdaj del sebe izgubim. Odstrla je meglo, ukradla je moj svet, še danes si kričim, naj ga ukrade spet. Zasopla sva v nebo, se zvijala močno, gorela čudežno, iskala vrh in dno. O, ne, ne, jaz nikoli ne zardim, le hip za hip, preprosto ne zdržim.
2.
Hrepenenje 03:34
HREPENENJE Sanjal sem mogočne reke, sanjal neskončne ceste, verjel, da onstran pogleda je še en svet, ostalo mi je le ščemenje po hrepenenju. Čutim, kako me čas razjeda, sem kot breg, ki voda ga spodjeda, raznaša me na vse strani. O, mama, kje si, neskončnost se bliža mi! Razdal sem vse, spoznal, nič ni moje, dal rebro za življenje v troje, zdaj vame strmi še en par oči, kot moj odmev spet v njih gori hrepenenje.
3.
Spet drugam 03:07
SPET DRUGAM Sončni žarki luknjajo stene, tople so barve in topel dom. Brišem sledove, rišem poti, ki jih bova shodila, ko tu vse zbledi. In spet drugam, stran, v novi svet, tam, kjer želiva spet biti drugje. Sončni žarki iščejo špranje, hladne so barve in tvoje telo nemirno utripa, išče poti, kjer ni še pustilo svojih sledi. In spet drugam, stran v novi svet, tam, kjer želiva spet biti drugje.
4.
ZDAJ NOSIŠ ŠE ENO SRCE Črne so misli, kot vrane vrešče, prosil bom milost v zavetju gospe. Naučila si me, kaj pomeni moliti, ko še imela sva vse. V molitvi sem našel svoj skriti obraz, v tvojem objemu doživel prvi poraz. Naučila si me, kaj pomeni ljubiti, zdaj nosiš moje ime. Vedno sem taval kot potepuh, daleč od Njega lomil svoj kruh. Naučila si me, kaj pomeni deliti, zdaj nosiš še eno srce, ki da in vzame, umre in spet vstane, ki ljubi in joče, kar vid,i to hoče, kot človek greši, se v strahu boji, se nate jezi in ti vse odpusti, hrabro stoji in upa, dela veliko hrupa do zadnjega diha, dokler veter piha in se morje ne osuši in otrok ne zaspi, bije in zate živi. Črne so misli, kot vrane vrešče, prosil bom milost v zavetju gospe. Naučila si me, kaj pomeni moliti, ko še imela sva vse.
5.
ZAPOJ Z MENOJ V snu me obiskuješ in mi pripoveduješ, v čudnih podobah mi govoriš. Smejim se, se delam neumen, a mislim, da te še predobro razumem, mogoče zato zvečer tako težko legam spat. Prav imaš, res se skrivam, za svojimi zidovi bivam, življenje pa je kot voda, prodre povsod. Praviš, draga, da lahko pišem in tudi če tisoč in eno pesem spišem, brez glasu so vse, samo črnilo in papir. Zato, prosim, zapoj z menoj, pesem, ki jo pišem že vrsto let, da tvoj, ki je tako ljubljen, in moj hripavi glas spet za hip ujameta svoj čas. Se spomniš dneva ob reki, ko ležala sva na deki, še zdaj ne vem, čemu je bil namenjen ta dan. Šel sem na tvoje povabilo, kaj naj bi se tisti dan zgodilo, ne vem, a dneva pozabil ne bom. Je kot znamenje na koži, pika brez zgodbe, brez spomina, samo veš, da je tam. Ali pa le slutim, nekje v drobovju čutim, da mogoče si želela še kaj več. Zato zdaj zapoj z menoj, pesem, s katero se mučim že vrsto let, da tvoj, ki je tako ljubljen, in moj hripavi glas spet za hip ujameta izgubljeni čas. V snu me obiskuješ in mi pripoveduješ, v čudnih podobah mi govoriš. Smejim se, se delam neumen, a mislim, da te še predobro razumem, mogoče zato zvečer tako težko legam spat. Prav imaš, res se skrivam, za svojimi zidovi bivam, življenje pa je kot voda, prodre povsod. Pronica, prodira, ruši in poplavlja, mojo dušo pa nekaj preplavlja, ko zaslišim tvoj glas na radiu. Takrat zapojem s teboj, pesem, ki preganja me že vrsto let, in tvoj, ki je tako ljubljen, in moj hripavi glas za hip ujameta svoj čas.
6.
Na dnu 04:54
NA DNU Pihni v rog, spusti jok, naj vsak izve, da brez nje ne gre. Vzemi si čas, povej na glas, če boš gradil, bo prišla. In če lačen boš, vzemi si svoj kos, nikoli se ne opravičuj, ko vse po zlu gre, naj te ne skrbi, jaz čakam te na dnu. Beli vran, črna dlan, vse stvari so brez kosti. Zelene oči, njene oči, vsak njen prst se zdi, kot da je iz prsti. In če lačen boš, čaka te tvoj kos, nikoli se ne opravičuj, ko vse po zlu gre, naj te ne skrbi, jaz čakam te na dnu. Šopek, nož, pred njo stopi bos, kaj daj ji v dar, če všeč ti je njen čar. Prelomi kruh brez obljub, zasnubi jo z ribjo kostjo. In če še lačen boš, vzemi še moj kos, nikar se mi ne opravičuj, vse stvari gredo vedno po zlu in jaz te čakam na dnu.
7.
Nocoj 03:46
NOCOJ Zakleni vrata, zagrni okna nocoj, vrzi obleko s sebe in lezi tu z menoj. Naj votla noč lovi vsak gib, ki zadrhti nocoj. Daleč vsak na svoji strani sva, Padava, a zdi se, še nekaj je do dna. Naj topla dlan zbudi strast, ki še tli nocoj. Morda bilo bi bolje, če bi šla, čas je, da si zbogom rečeva, a nekaj me drži, ko te gledam v siju luči nocoj. Zato … zakleni vrata, zagrni okna nocoj, vrzi obleko s sebe in lezi tu z menoj. Naj votla noč lovi vsak gib, ki zadrhti nocoj.
8.
Kakor senca 02:50
KAKOR SENCA Kakor senca, ki se tujega drži, tiho, nemo hodim med ljudi. Kot dežna kaplja, ki v oceanu se zgubi, prihajam in odhajam brez sledi. Razblinim se med tisočerimi stvarmi, prevzamem barve in oblike. Moje telo možnost neskončnih je teles, a ne eno njih nisem jaz. Kakor senca, ki se tujega drži, tiho, nemo hodim med ljudi. Kot dežna kaplja, ki v oceanu se zgubi, prihajam in odhajam brez sledi.

credits

released December 18, 2017

license

all rights reserved

tags

about

Luka Gluvić Slovenia

Luka Gluvić je kantavtor, čigar glasba izraža edinstveno poetiko. Zvest svojemu vzorniku, Townesu Van Zandtu, verjame v moč pesmi in se izogiba trendom, namesto tega se osredotoča na preproste, a močne zgodbe in izpovedi. Njegova glasba združuje elemente bluesa, countryja in folk glasbe ter ustvarja intimne in introspektivne glasbene svetove. ... more

contact / help

Contact Luka Gluvić

Streaming and
Download help

Redeem code

Report this album or account

If you like Luka Gluvić, you may also like: