Polja lilijane

by Luka Gluvić

supported by
/
1.
2.
3.
4.
5.
03:15
6.
7.
8.
9.
03:18
10.

credits

released October 18, 2018

Produkcija, snemanje in oblikovanje zvoka: Luka Gluvić
Posneto v Grosuplju, 2018
Avtor vseh skladb je Luka Gluvić razen
Bankovec za dolar blues (Townes van Zandt, prevod: L. Gluvić)
Pod palmo, ki je žile imela (Matej Krajnc)

license

all rights reserved

tags

about

Luka Gluvić Slovenia


Singer-songwriter working at the crossroads of folk, blues and country. Gluvić’s aesthetics could be compared to that of Townes Van Zandt. He also writes in English under the pseudonym From the Balcony.

contact / help

Contact Luka Gluvić

Streaming and
Download help

Track Name: Njeni iracionalni vzgibi
NJENI IRACIONALNI VZGIBI

Kako naj se odzovem
na tvoje iraconalne vzgibe,
povej, kako naj razumem vse to?
In če z besedami me mečes
z mojega prestola, naj bo,
saj sama si postavila me nanj.

Nisem tvoj odrešenik, ne svetnik,
moja vrata so bila ves čas
na stežaj odprta
in lahko na njih trkaš, kolikor hočeš,
a to ničesar ne spremeni.
Draga, moraš samo bolje pogledati
in videla boš skozi svoje lepe oči.

"A lahko se spremeniš,"
pravi, "lahko te naučim ljubiti,
samo moraš si želeti,
kar želim jaz."
Popraskam se po glavi in pravim:
"Draga, ko sem nazadnje poskušal,
zamalo da se nisem utopil.
Ljubim te, a ne zameri,
če vseeno malo ljubim tudi sebe,
saj to ni tako grozna reč, mar ne?"

Potem naredi vse tiste stvari
in jaz ne vem, kako naj se
odzovem na njene iracionalnosti.

Je kot vlak, ki ne upočasni
in kar naprej drvi, in zdi se,
da se vreme naenkrat skazi,
čeprav ne najdeš boljšega popoldneva za piknik,
a tvoj je kot moker mokasin.

In potem so vse, česar se spomniš,
plošče, ki povsod letijo,
in njeno zlomljeno srce
in tvoj zlomljen Muddy Waters
in blues, ki sledi -
moje besede, tako narobe razumljene
kot njeni iraconalni vzgibi.
Track Name: Bankovec za dolar blues
BANKOVEC ZA DOLAR BLUES

Če bankovec bi za dolar imel,
gotovo bi že odhitel
v mesto in si priskrbel
svojo dozo navsezgodaj.

Draga rdeče ima lase,
fant, kar plešejo mi nogé,
kupil bom ji vse, kar sveti se,
navsezgodaj zjutraj.

Moja mati bila zlato je dekle,
prerezal vrat sem ji za bisere,
skočil sem in se vrtel
pred svinjami in prasci.

Harlanske poti ne preživiš,
zlomljen hrbet, težek križ,
vragu zdaj več ne ubežis
navsezgodaj zjutraj.

Vedno sem na srečo igral,
v obeh rokah kocke gnal,
sedmica je moj sveti gral
navsezgodaj zjutraj.

Mrtvaški voz naj viski bo,
povej, kje naj položim glavó,
"Pri meni ne," dejala je
navsezgodaj zjutraj.
Track Name: Pa razumi to, če lahko
RAZUMI TO, ČE LAHKO

Imam neznosno navado,
da se ustrelim v nogo in se potem
odpravim na pohod.
Pa razumi to, če lahko, Matej.
Potujem skozi pejsaže pokrajin
in ljudi ter počasi krvavim,
puščam sledi, da mogoče bi mi
kdo sledil, a nikogar ni,
le prašna pot in piskajoči kojoti.
Poskušam hoditi v ravni črti,
a se pot ves čas krivi,
zdi se, da Gospod le ni
ustvaril ravne črte.
Pa razumi to, če lahko, Matej.
In svet je okrogla stvar
in ji ne ubežiš, lahko le poletiš,
a nekdo ti ni ustvaril kril ...
Nekdo se tu dela norca iz nas.
Pa razumi to, če lahko, Matej.
Ljudem pa je vseeno, da krvaviš,
raje vidijo, če visiš,
lahko bi postal lepa senca.
Na vse grlo kričiš,
a zdi se, da je ves svet od silne
svetlobe oglušel.
Pa razumi to, če lahko, Matej.
Kdor je ustvaril kitaro,
je moral biti zelo osamljen mož.
Svoje pesmi bom zapisal v prah,
da jih veter odnese, od koder so
prišle, in ta kos lesa, ki tako milo
drhti, bo moj edini sopotnik.
Še naprej bom šel po tej poti,
šepaje, še eno zdravo nogo imam
in tudi tista druga mi še služi,
čeprav vse bolj leseni,
pa saj nikoli nisem kaj prida rad plesal,
čeprav se mi ves čas nekaj poplesava.
Pa razumi to, če lahko, Matej.
Na tej poti bom legel,
sredi poti bom prispel na konec.
Prosim, pusti me ležati v mojih
škornjih, ki sem jih ukradel,
saj veš od koga.
So neudobni, preveliki in me tiščijo,
a ne morem brez njih.
Pa razumi to, če lahko, Matej.
Track Name: Pod palmo, ki je žile imela
POD PALMO, KI JE ŽILE IMELA

Kdo ve, kje luna rada je čemela,
kje polnoč je prehitro obvisela
in kje oblaki križem gledali brez dela?
Pod palmo, dragi, ki je žile imela!

Kje sem ti dvoril, ko je dan šel v franže
in kje sem bil zaljubljen v tri oranže?
In kje sva zdavnaj skupaj ovdovela?
Pod palmo, draga, ki je žile imela!

V njih je življenje plapolalo v več smeri,
vihralo kakor Peter Pan na spidu!
Nato pa občepelo sred poti,
sredi vasice, ki je ni na zemljevidu.

Budweiser, Brecht in dva olesenela
spomina, ki ju ravnokar zadela
je lepa Judit ali pa Rahela:
pod palmo, dragi, ki je žile imela!
Track Name: Težki časi
TEŽKI ČASI

Težki časi za male ljudi,
ki imajo težke misli,
glave polne skrbi.
Težke so roke,
a dela ni,
težki koraki,
ni izhodne poti.

Težki časi za male ljudi.
Nekdo krade,
drugi na oko zamiži.
Vedno se najde,
ta, ki vse priskrbi.
Vedno obstaja
ta, ki vse naredi.

Težki časi,
v zraku nekaj lebdi,
lahkotno šepeče
in mi govori:
»Težki so časi,
fant, tu šale ni,«
a potem iz bobnenja
le miš se rodi.
Track Name: Polja lilijane
POLJA LILIJANE

Hej, sestra, če bos še kdaj bežala od doma,
ne pozabi mi reči, da greš.
Kot ti sem tudi jaz ves čas na begu,
le da si nikoli zares ne ubežim.

Čeprav sva si zelo blizu, je bližina
včasih daleč in daleč zdaj ti želiš.
Pa pojdi skozi polja lilijane in ujemi žarek,
preden ta ugasne še enkrat.

Hej, sestra, če boš kdaj me rabila,
ne pozabi mi reči, da rabiš me.
Dobro veš, da sva oba bolj molčece vrste
in govoriva jezike cvetov, ki se zapirajo.

Čeprav sva si zelo blizu, je bližina
včasih daleč in daleč si zdaj ti.
V mislih si rišem polja lilijane
in te vidim, kako smejijo se ti oči.

Hej sestra, vem, včasih sonce je peklenska roka
in dnevom meče sence, ki jih sam zelo dobro poznam.
In s plujči ves čas biješ, kot bi za to rabil dva.
Takrat pomisliš na polja lilijane
in zgubiš pot domov.

Čeprav sva si zelo blizu, je bližina
včasih daleč in daleč si zdaj ti.
V mislih si rišem polja lilijane
in te rad vidim, kako smejijo se ti oči.
Track Name: Tako sem nizko blues
TAKO SEM NIZKO BLUES

Tako sem nizko, da lahko poljubljam dno,
tako nizko, da lahko poljubljam dno,
če bi zvrtal luknjo, bi še nižje šlo.

Vsak moj nov dan je kot prejšnji, ki zbledi.
Vsak moj nov dan je kot prejšnji, ki zbledi,
da zjutraj vstanem, se mi prav nič ne mudi.

To življenje, hudičev rep, ki ga loviš.
To življenje, hudičev rep, ki ga loviš.
Vedno, ko na kaj staviš, na koncu vse zgubiš.

Tako sem nizko, da lahko poljubljam dno,
tako nizko, da lahko poljubljam dno,
če bi zvrtal luknjo, bi še nižje šlo.
Track Name: Sem goreča stvar
SEM GOREČA STVAR

Sem goreča stvar
in gorel bom, dokler ne zgorim,
zato pridi k meni in se ogrej,
dokler še stojim.

Sem redka stvar,
ki ti jo podarim,
vzemi v roke me in me poglej,
dokler se ne izgubim.

Poklical sem te in si se rodil,
pel sem ti, še preden sem te povil,
vse moje pesmi so o žalosti,
a naj se ti srce smeji,
v pesemi ujel bom vse skrbi,
v pesmi ujel bom vse skrbi.

Sem goreča stvar
in gorel bom, dokler ne zgorim,
zato pridi k meni in se ogrej,
dokler še stojim.

Sem redka stvar,
ki ti jo podarim,
vzemi v roke me in me poglej,
dokler se ne izgubim.
Track Name: Nekoč
NEKOČ

Ko boš sam kot jaz nocoj
in v mislih imel na tisoče stvari,
da bi si najraje kar ušel, spomni se,
nekoč sem te ljubila, pa si me zapustil.

Rekel si, tvoj svet je moj
in da naj me nič ne skrbi,
ker boš vedno ti z menoj,
spomni se, nekoč sem te ljubila,
pa si me zapustil.

Verjela sem, ko si mi lagal,
ko imel si me ob sebi.
Verjela sem, a zdaj mi je žal,
a žal, ker te ni več ob meni.

In ko boš sam kot jaz nocoj
in v mislih imel na tisoče stvari,
da bi si najraje kar ušel,
spomni se, nekoč sem te ljubila,
pa si me zapustil.
Track Name: Sanjati je vse, kar sem znal
SANJATI JE VSE, KAR SEM ZNAL

Smešno, kako, ti in jaz
kadarkoli se snideva,
nekdo od naju je zadet
in nekdo pijan.

Vse se zdi, kot da je sen,
in govoriva čudne reči,
a tako se vedno zgodi
in nihče ne ve, zakaj.

Morda mesec prikliče
naju na plan,
morda sva kot mornarja,
ki priplujeta v pristan
s skelečim tatujem
in željo, da zbledi spomin,
skupaj čakava dan.

Ti poješ mi o preteklosti,
kot da govorila bi o žalosti,
in poskušaš me s petjem odrešiti,
a punca, vse to je zaman.

Sem le mornar pijan
s skelečim tatujem
in ta pristan
ne obljublja veliko,
je kot prazna dlan,
a ti le poj še naprej.

Tvoja pesem mi je všeč,
morda potegnem kak
del s teboj, ne več,
veš, dvoglasje mi bolj redko uspe,
če pomislim, še marsikaj drugega ne.

A prepozno je, da bi obžaloval,
raje k tebi legel bom in zaspal,
še vedno sanje sem obdržal,
sanjati je vse, kar sem znal.

If you like Luka Gluvić, you may also like: